“Zdaj je jasno kot beli dan: Permisivno vzgojeni otroci so zanemarjeni. Ker nimajo prave vzgoje,” trdi eden od uporabnikov foruma. Toda ali so permisivno vzgojeni otroci res zanemarjeni?
Avtoritarna vzgoja pogosto najbolj enostavna
Avtoritarna vzgoja pomeni, da starši, skrbniki, včasih pa tudi učitelji ali drugi vodje, določijo, kaj je po njihovo prav in pomembno, to pa želijo uveljaviti ne glede na otrokovo ali mladostnikovo mnenje, želje in potrebe, pojasnjuje Jerneja Dimec Bratina, specialistka zakonske in družinske terapije.
“V bistvu starši zahtevajo otrokovo popolno ubogljivost in poslušnost, najbolje takoj in zdaj ter zato, ker “jaz tako rečem”.”
Jerneja Dimec Bratina
V primeru, da otrok ne uboga ali se upira, mu začnejo groziti s kaznijo, ga prepričujejo, do njega pa so lahko tudi nasilni – lahko mu prisolijo zaušnico, mu dajo kakšno po riti, ga zasmehujejo, nad njim besnijo ali pa igrajo užaljenost, še dodaja Dimec Bratina. Cilj je, da otrok naredi tisto, kar zahtevajo starši, otrokovo mnenje ne šteje. Če otroka uspejo dovolj ustrahovati, je ta vrsta vzgoje najenostavnejša, pravi strokovnjakinja.
Nasprotno pa permisivna vzgoja zelo upošteva želje in potrebe otroka, vse je podrejeno njemu. Starši otroku praktično ne upajo postavljati zahtev in meja, pravi Dimec Bratina.
“Starši skušajo otroku ustreči, ugoditi, mu popuščajo in skušajo nuditi čim več. Nočejo, da bi otrok trpel, če mu česa ne dovolijo. Ne želijo ga izpostavljati frustracijam, bolečini, razočaranju, zato mu v želji, da se temu izognejo, nudijo preveč in delajo namesto njega.”
Jerneja Dimec Bratina
Strokovnjakinja pravi, da starši ne postavljajo v ospredje vprašanja, kaj je za otroka dobro na dolgi rok. “Pri avtoritarni vzgoji, odloča starš, pri permisivni otrok. Nobena od teh dveh skrajnosti ni dobra,” pravi Dimec Bratina.
Celoten prispevek si preberite na sledeči povezavi: https://forum.over.net/imajo-otroci-zaradi-permisivne-vzgoje-vedenjske-motnje-22297378/